Optimizacija procesov v agronomskem sektorju in varstvo okolja

Glede na podatke ARSO mora Slovenija potrebe po nekaterih kmetijskih proizvodih pokrivati z uvozom iz drugih držav, ker je stopnja samooskrbe predvsem pri rastlinskih proizvodih nizka. Prav tako so taki proizvodi bolj odvisni od vremenskih in okoljskih dejavnikov, ki pa se spreminjajo tudi glede na posledice podnebnih sprememb zaradi globalnega segrevanja.

Podatki kažejo, da je 70% potrošene hrane v Sloveniji uvožene. Da bi poskušali zagotoviti večjo stopnjo samooskrbe s hrano, je treba preveriti možnosti stabilne pridelave hrane, ki bi bila varna, kakovostna in cenovno dostopna.

Hkrati se pri dotični temi pojavlja težava poseganja v okolje ter zagotavljanja trajnostne pridelave kmetijskih proizvodov ter varnosti in kakovosti kmetijskih procesov. Zadnji podatki pa kažejo tudi, da je v število kmetijskih zemljišč v zadnjih letih posegla urbanizacija ter da se je zmanjšala obdelanost tal, pri tem pa gre tako za izgubo potencialnega vira pridelave in hkrati izgubo naravnega vira.

Uvoz pa ne nazadnje vpliva tudi na kakovost kmetijskih proizvodov, ki lahko imajo posledično negativen vpliv na zdravje in dobro počutje potrošnikov.

Znotraj izziva boste morali zbrati relevantne podatkovne zbirke, ki vam bodo omogočile vsaj eno točko od slednjih:

prilagoditev tehnološkega vidika obdelave kmetijskih zemljišč z namenom zmanjšanja porabe energije, povečanja kvalitete obdelave ter povečanja količine končnih kmetijskih proizvodov,
optimizacija pridelkov, ki se jih goji na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji, z namenom povečanja odpornosti pridelkov na ekstremne vremenske razmere in kvalitete tal,
izgradnja infrastrukture, ki bi zagotavljala boljše obdelovalne in transportne pogoje za večjo kvaliteto končnega kmetijskega proizvoda na policah.