Zeleni energetski prehod za trajnostno prihodnost

V Sloveniji se na dnevni ravni soočamo s posledicami globalnega segrevanja, kot so rekordno visoke zimske in poletne temperature, suša, poplave in ostali ekstremni naravni pojavi, ki bi sicer morali biti veliko bolj omejeni. Ekstremi v temperaturah med drugim vodijo do zdravstvenih težav, hkrati pa predstavljajo tveganje za revščino, saj npr. lahko vodijo do zmanjšane proizvodnje kmetijskih pridelkov, s tem pomanjkanje osnovnih živil, kar pa vodi tudi do inflacije ter višjih cen osnovnih živil, ki si jih posledično veliko ljudi ne more privoščiti.

Velik del k globalnemu segrevanju prispevajo izpusti toplogrednih plinov, med katerimi četrtino vseh toplogrednih plinov predstavlja cestni promet. Predvsem v večjih mestih po Sloveniji in glavnih delih avtocest se to kaže v nenehnih prometnih zastojih, kar negativno vpliva ne le na fizično, temveč tudi na duševno počutje udeležencev v prometu in prebivalcev tistih mest oz. naselij.

Večji delež k emisijam prispeva raba neobnovljivih virov energije z naslova gospodarstva in industrije, zato je tudi na tem področju potrebno stremeti k razogljičenju ter uvedbi krožnega gospodarstva.

Vsekakor pa noben vir energije ne bo dovolj energetsko učinkovit, če se energija med virom in končnim potrošnikom izgublja. Razlogi za tako izgubo so številni, velikokrat pa jih lahko omilimo s primerno infrastrukturo, ki mora biti prilagojena tudi tipu obnovljive energije.

Prispevek k zelenemu prehodu in razogljičenju Slovenije bo hkrati prispevek k boljšemu psihofizičnemu zdravju prebivalcev ter boljši kvaliteti življenja.

Znotraj izziva boste morali zbrati relevantne podatkovne zbirke, ki vam bodo omogočile vsaj eno točko od slednjih:

TRAJNOSTNA MOBILNOST:

prilagoditev potniškega prometa v Sloveniji (ali specifičnih mestih), ki bo odražal dejanske potrebe dnevnih migracij in drugih potovanj (trase, pogostost, cenovna ustreznost ipd.),
analiza prometa znotraj večjih mest ob prometnih konicah in predlog preureditve infrastrukture v namen zmanjšanja prometa in omogočanja bolj zelenih in trajnostnih mest,
prilagoditev dela od doma oz. ustvarjanje t.i. »coworking« prostorov – analiza potrebe po takih prostorih, ki vzame v obzir mala in srednje velika podjetja ter predlaga decentralizacijo slovenskega podjetnega prostora iz Ljubljane v druga manjša slovenska mesta in naselja, s tem pa omogoča bolj enakomerno obremenitev obstoječe infrastrukture in spodbuja razvoj tudi v drugih slovenskih mestih in naseljih;

KROŽNO GOSPODARSTVO oz. circular economy:

predlog rabe alternativnih materialov za izdelke z visoko stopnjo rabe/potrošnje,
predlog spodbujanja k popravilu in ponovni uporabi izdelkov, ki bi zmanjšali odstotek izdelkov, ki končajo na odpadu po eni uporabi
predlog alternativne proizvodnje izdelkov, ki bi jim podaljšala življenjsko dobo in zmanjšala odpadke v proizvodnji;

ENERGETSKA UČINKOVITOST in RABA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE:

analiza obstoječe energetske učinkovitosti (javnih) stavb ter izdelava prioritetnega seznama obnovitvenih del na pogosto rabljenih javnih stavbah z namenom zmanjšanja izgube energije,
analiza podatkov za oceno primernosti izgradnje infrastrukture za vzpostavitev dobave energije iz obnovljivih virov (npr. vetrnice, trajnostna vzpostavitev hidroenergetske infrastrukture, jedrska energija ipd.),
priprava predloga za učinkovito rabo energije v gospodarstvu (lahko v specifičnem proizvodnem obratu oz. podobno),
analiza predvidene količine virov obnovljive energije za zagotovitev samozadostnosti pri oskrbi z energijo.